Festival korenite zvočne hoje TO)pot

23.–27. sept. 2025
Cukrarna, Krajinski park Sečoveljske Soline, Mestni muzej Ljubljana in javni prostori

* Za udeležbo na označenih aktivnostih festivala in simpozija je potrebna predhodna registracija.

SOUSTVARJALKE IN SOUSTVARJALCI FESTIVALA

Piotr Armianovski ● Jaka Bombač ● Nikola Drole ● Lina Eržen ● Anna Friz ● Tadej Grum ● Tetiana Khoroshun ● Anna Khvyl ● Neža Knez ● Felisa Ko ● Zala Kramperšek ● Maša Milčinski ● Eva Mulej Vrabič (Oka) ● Boštjan Perovšek ● Ajda Pirtovšek ● Martyna Poznanska ● Brane Zorman

SOUSTVARJALKE IN SOUSTVARJALCI SIMPOZIJA

Sara Anjo ● Maria Balabas ● Maja Bjelica ● Pia Brezavšček ● Cha Caillat ● Ádám Darázs ● Kristine Diekman ● George Edmondson ● Mary Edwards ● Arthur Enguehard ● Darko Fritz ● John Grzinich ● Csaba Hajnóczy ● Ida Hiršenfelder (beepblip) ● Bálint János Kiss ● Eric Leonardson ● Hugo Lioret ● Kevin Logan ● Juan José López Díez ● Ben Pagac ● Ivan Penov Carina Pesch ● Karmen Ponikvar ● Saška Rakef ● Mersid Ramičević ● Ján Solč̌áni ● Rok Šturm ● Mike Thompson ● Madina Tlostanova ● Georgios Varoutsos ● Eva Vozárová ● Joanna Patrycja Wyrwa

O festivalu TO)pot 

TO)pot, festival zvočnih sprehodov, koncertov in refleksij, povezuje umetnice¹, teoretičarke, radovedne sprehajalke s prostori, njihovo časovnostjo ter več-kot-človeškimi entitetami. Naslov festivala hoditi-s spremembami ponuja uvid v potencial hoje in poslušanja kot dejavnosti, ki pripomoreta h globljim razumevanjem kraja in njegove spreminjajoče se konstante. Sprehajalke vabimo, da preko poslušanja zavzamejo kritično držo razumevanja prostora, v katerega so vraščene (ali pa ta proces zaradi priseljevanja šele poteka) ter prisluhnejo lokalni in globalni krajini.

V času, ko smo ujeti v hiperprodukcijo, lahko prav hoja ponudi alternativo – postanek, tišino in čas za razmislek. Poslušanje prostorov – tako tistih, ki jih naseljujemo tukaj in zdaj, kot tudi tistih, ki doživljajo turbulentne preobrazbe – postane orodje za vzpostavitev nujne distance. Ta distanca ni odmik, temveč v prehitrem času omogoča pozorno, senzibilno in kritično prisluškovanje. 

Hoja kot umetniška praksa ne odseva zgolj hodečega telesa, temveč je preko prisluškovanja tudi način vraščanja v okolje. Hodeča umetniška dela, ki nastajajo v dialogu s prostori, odpirajo možnosti za globlje razumevanje časovnosti spreminjajočih se prostorov, v katere smo dan za dnem vpeti. Nekateri zaradi političnih, ekonomskih ali ekoloških razlogov niso več gostoljubni niti lastnim prebivalkam, ki se, premeščene in preseljene, poskušajo ukoreniniti v novih okoljih. A tudi krajine, ki se preoblikujejo pod vplivi človeka in narave, sprejemajo nove vloge. V tem procesu pa se razkriva globoka povezanost in prepletenost med prostori ter njihovimi človeškimi in več-kot-človeškimi prebivalkami. Povezave so tako nujne in soodvisne, da mestoma težko sploh ločimo kraj od prebivalke. Festival skozi umetniška dela odpira vprašanja, kot so: Kaj se lahko naučimo od bitij, ki že stoletja preživljajo selitve, procese kolonizacije in prilagoditve? ali: Kakšno vlogo ima spomin – tako individualni kot kolektivni – pri razumevanju spreminjajočega se prostora in časa?

Festival vabi k prisluškovanju z vsemi čuti. Naslavlja idejo veččasovnosti, v kateri se prepletajo preteklost, sedanjost in prihodnost ter paralelne časovnosti istih krajev. S tem se odpira razmislek o tem, kako lahko živimo-s prostori, jih bolje razumemo in vztrajamo tudi takrat, ko postanejo (ne)gostoljubni ali tuji. Kako lahko prevprašamo misel, da je prostor temelj za dobro vraščen koreninski sistem vseh tam živečih bitij in drugih entitet ter da sta medsebojna skrb in soodvisnost ključna elementa za skupno prihodnost?

◆

V okviru festivala TO)pot Cona v partnerstvu z ZRS Koper letos soorganizira simpozij mreže CENSE (Srednjeevropska mreža za zvočne ekologije) Onkraj poslušanja 2025: hoditi-s spremembami. Cona že tradicionalno organizira terenske aktivnosti (field trip) z namenom in-situ poslušanja in zvočnega snemanja, ki jih letos nadgrajuje s celodnevnim obiskom Krajinskega parka Sečoveljske soline, kjer bo potekal del programa simpozija (simpozij na terenu).

◆

Letošnji festival TO)pot predstavlja kar tri premierna dela, zvočne sprehode, ki so v letu 2025 nastali v produkciji Cone. To so dela Eve Mulej Vrabič (Oka) in Jaka Bombača Telesa vode, Neže Knez Sledim in Tetiane Khoroshun in Felise Ko VRTATYS’ ter zvočno delo avtorjev Braneta Zormana in Boštjana Perovška z naslovom tremolo.

Sprehoda Telesa vode in Sledim sta prispela na odprti poziv festivala TO)pot in se povezujeta v skupnem naslavljanju izbranega okoljskega telesa. Umetnica Neža Knez raziskuje nebo v povezavi s proučevanjem, opazovanjem in napovedovanjem vremena. V zvočnem sprehodu bomo sledile vremenskemu balonu in v imaginarnem potovanju po nebu spremljale nenehne spremembe atmosfere. Umetnica Eva Mulej Vrabič (Oka) in umetnik Jaka Bombač tematizirata potovanje, ki ob toku spreminjajoče se reke od pomladnega brbotanja do gostih mrtvih voda prepleta imaginacijo z realnostjo. Voda kot element postane prevodnik domišljijskih podob in podaljšek naših vezivnih tkiv v načinu poslušanja krajine.

Odnos do okolja tematizirata tudi zvočni deli tremolo in Detunements, ki smo jih uvrstile na uvodni koncertni večer kot otvoritev festivala.

Umetnika Boštjan Perovšek in Brane Zorman ter znanstvenik Juan José López Díez so povezali umetniško in znanstveno raziskavo zvočnosti žuželk. Osrednje zanimanje projekta združuje vprašanje zvočnega izraza malih organizmov, ki sooblikujejo svet s subtilnimi vibracijami, in vprašanje o občutljivosti vstopa v razpravo o tretjih krajinah – zapuščenih urbanih območjih, ki jih ne upravljajo urbanistični načrti intenzivne človekove rabe. Kako gostoljubna so ta krhka in minljiva okolja, kakšni organizmi jih naselijo?

Zvočno delo Detunements avtorice Anne Friz prinaša sporočilo o razumevanju okolja skozi umetniško raziskavo. Avtorica se sprašuje o pomenu umetniške raziskave v soodvisnosti empirične znanstvene raziskave za razlago sveta, posebej v zvočnem okolju. Preko kritičnega poslušanja zvočnosti industrializacije predela puščavo Atacama v Čilu. Zvočno delo vključuje prisluhe, zvočna popačenja ter maskiranja.

Vodeni sprehod Martyne Poznańske Garden of the Earthly Delights razpira načine zaznave in razumevanja veččutne raziskave okolice ter spodbuja telesnost kot sredstvo za komuniciranje z okolico. Tudi to delo poudarja pomen umetniške raziskave. Umetnica pravi, da se tekom sprehoda odmikamo od izključno znanstvenega razumevanja sveta in se približujemo intuitivni, čutni izkušnji.

Festival tematsko zaokrožujeta zvočna sprehoda avtoric Tetiane Khoroshun in Felise Ko ter Anne Khvy in Piotra Armianovskega, ki tematizirata (ne)gostoljubnosti prostora, njegovo spreminjanje, razseljevanje in spominjanje kot posledico vojne.

Zvočni sprehod Tetiane Khoroshun in Felise Ko prepleta osebne spomine, sanjave pokrajine in brutalno resničnost vojne v Ukrajini. Kot zvočni sprehod skozi mestni park prepleta realne in nadrealne svetove ter pripoveduje resnične zgodbe skozi miselni svet ranjenega ukrajinskega vojaka.

Anna Khvyl v svojem delu povzema vprašanja: Kako si zapomniti dogodke, ki bi jih najraje pozabili? Kako pripovedovati zgodbe, o katerih bi najraje molčali? Kako zastaviti vprašanja, na katera se bojimo odgovorov? 

In končno se na festivalu – kako pomensko – predstavljajo mladi kreatorji, ki so si izbrali zahtevno tematiko. Zvočni sprehod skupine študentov Nikola Drole, Lina Eržen, Tadej Grum, Zala Kramperšek, Maša Milčinski, Ajda Pirtovšek poteka na pokopališču. Z zidovi ograjen prostor tematizira čas prehoda, umiranje in smrt. Občutenja posameznice, ki se znajde v procesu žalovanja v tem intimnem in hkrati tako družbeno reguliranem času.

Festival vabi, da preko prisluškovanja (ne)gostoljubnosti prostorov in ob tem kopici zastavljenih vprašanj preizprašamo naše odnose z okoljem in vsemi vključenimi entitetami in bitji v možnih drugačnih, boljših družbenih, ekoloških in političnih okvirih.

Irena Pivka, Cona

[1] Ženski spol se nanaša na vse spole v besedilu.