Esej je usmerjen v raziskovanje specifičnih elementov solinarstva v Sečoveljskih solinah. Ta pokrajina, v kateri že stoletja domuje tradicija pridobivanja soli, predstavlja ekosistem sobivanja med človekom in več-kot-človeškimi bitji ter elementi. V zadnjih desetletjih je solinarska dejavnost korenito upadla, kar je privedlo do nepovratnih sprememb v krajini.

V predstavitvi raziskujemo solinarstvo na križišču polj okoljske antropologije, ekoetnografije, ekofenomenologije in etike poslušanja ‒ področij, na katerih sta tako hoja kot poslušanje prisotni kot relacijski praksi in raziskovalni metodi.

Z izkušanjem poslušanja-z in utelešanjem hoje-z si bomo skušali in skušale predstavljati, kako zvenijo štirje elementi (voda, ogenj, zrak in zemlja), ko kristalizirajo v sol.

Maja Bjelica je znanstvena sodelavka Inštituta za filozofske in religijske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na etiko poslušanja in proučevanje solinarstva v okviru okoljske (post)humanistike.

Raziskava in predstavitev eseja sta rezultata raziskovalnega projekta »Zrno soli, kristaliziranje sobivanja« (J6-50196) in raziskovalnega programa »Mejna področja« (P6-0279), ki ju financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).