Kaj pomeni biti doma? Ali lahko prakse poslušanja povežemo s širšim občutkom doma? V prispevku povezujem koncept ekozofije Arneja Næssa s prakso zvočnih sprehodov in prakso povezanega poslušanja, kakor ga razume in razvija Abigail Gardner, da bi podala lastno interpretacijo pojma ruralnega futurizma (Leandro Pisano). Zagovarjam stališče, da zvočni sprehodi, ki jih izvajamo z namenom ustvarjanja novih povezav in novih čustvenih krogotokov, lahko prispevajo k razvoju izhodišč za večplastno dojemanje vezi med ljudmi in naravnim okoljem ter s tem k širjenju ideje ruralizma. Raziskujem občutke pripadnosti ‒ gospodinjstvu, naravnemu okolju, skupnosti, osebi ali živalim ‒, ki izhajajo iz praks povezanega poslušanja in zvočnih sprehodov, in preučujem, kako le-ti prispevajo h globljemu razumevanju koncepta ekozofije. Ruralni futurizem bom obravnavala tudi z vidika občutljivega procesa čustev in vrednot, ki se odražajo tudi v zvočnih praksah.

Maria Balabas je radijska producentka, zvočna umetnica in raziskovalka zvoka, ki živi in dela v Bukarešti. Ustvarja glasbeno eksperimentalne radijske oddaje, njeni dokumentarci in številni prispevki so bili nominirani na različnih mednarodnih tekmovanjih. Umetniško delo je predstavila tako na samostojnih kot skupinskih razstavah. Razvija lastno umetniško prakso in promovira prakso zvočnih sprehodov kot del romunske umetniške scene, predvsem s projektom Sunete care umblă (Zvoki, ki hodijo), potujočimi festivali in manjšimi kulturnimi iniciativami po vsej državi.