Projekt tremolo združuje znanstveno raziskovanje vibracijske komunikacije žuželk in umetniško interpretacijo v obliki zvočne umetnosti. Pri tem se umešča v širši ekološki in urbano-prostorski kontekst. Glasbenika z zvočnostjo, ki se širi skozi naravne materiale (listi, veje, zemlja …) in objekte (zgradbe, ceste, jame …), razkrivata nevidne, telesne plasti komunikacije, ki je človeškemu ušesu večinoma neslišna. Znanstveno obravnavanje zvočnega materiala je pri tem izrednega pomena, saj je tista osnova, ki daje glasbenikoma verificirani vpogled v zvočno materijo. Nekateri zvoki so pri tem postopku prepoznani kot že obdelani in razvrščeni, marsikateri zvok pa je tudi za znanstvenika popolnoma nov. Velikokrat se karakter približuje že razvrščenim zvokom in ga s pomočjo drugih identifikacijskih postopkov vpišejo kot novega v seznam, velikokrat pa ni docela jasno, če sploh gre za naravni zvočni vir, saj so zvoki pridobljeni v urbani sredini, kjer na njihovo pojavnost vpliva veliko faktorjev. Tako je zmes znanstvenega in umetniškega pristopa pri kreiranju projekta, ko je znanost dobra podlaga za kreacijo zvočni umetnosti, tisto kreativno sodelovanje, ki širši publiki približa kompleksnejšo ustvarjalnost. 

Tako tremolo ni glasbeno delo, ki ga doživimo le z ušesi, temveč zaradi svojega pristopa predstavlja tudi kompleksen odnos urbanega človeka do življenjskega okolja, ki ga označujemo kot tretjo krajino; to so zapuščena urbana območja, ki jih ne upravljajo urbanistični načrti. So nekakšna vmesna področja, ki so na čakalni listi intenzivne človekove rabe. V tem času pa se na novo vzpostavijo edinstveni habitati z visoko biotsko pestrostjo. Krater v Ljubljani je eden izmed njih.

Brane Zorman, intermedijski umetnik, skladatelj, zvočni manipulator, producent in kurator. Zvočna dela komponira za gledališke, intermedijske in plesne predstave. Elektronsko akustične solo skladbe in improvizacije z domačimi in tujimi umetniki izvaja v prostorskem zvoku. V odnosu do zvoka in prostora razvija različne strategije, tehnike, dinamične in interaktivne module, snema in reintrepetira zvočne krajine in z uporabo sofisticiranih orodij kreira elektronske in akustične zvočne skulpture.

Boštjan Perovšek, umetnik, skladatelj in oblikovalec zvoka, sklada eksperimentalno elektroakustično glasbo. Njegova posebnost je ustvarjanje bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, posebej žuželk. Sodeluje s skupinama Jata C in SAETA, ustvarja tudi glasbo za film, gledališče, performanse in multimedijske instalacije ter zvočne krajine za muzeje in galerije.

Juan José López Díez je raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Proučuje vibracijsko komunikacijo pri žuželkah in si prizadeva približati njihov svet ljudem.

PREJŠNJE IZVEDBE

23. 9., ob 20.00
Cukrarna, avla

8. junij 2025
Festival Niansa

Idejna zasnova projekta: Boštjan Perovšek, Brane Zorman, Juan José López Díez
Skladba: BBtrem (Boštjan Perovšek, Brane Zorman)
Video: Matej Tomažin
Foto: Matej Tomažin, Jan Dolar (Dolar Media), Blaž Gutman, arhiv MGML
Originalni posnetki živalskega sveta in urbanih sredin: Juan José López Díez, Boštjan Perovšek, Brane Zorman
Arhiv zvokov živalskega sveta: Nacionalni inštitut za biologijo, Juan José López Díez
Strokovni sodelavec: Juan José López Díez
Partnerja: Nacionalni inštitut za biologijo, Ustvarjalni laboratorij Krater