Naš odnos do narave je zaznamovan z izrazito prevlado človeka ter soočanjem z neizogibnimi posledicami, ki jih tovrstno razmerje moči prinaša. Antropoceni pogled na svet se do nečloveških živali, rastlin ter celotnega okolja obnaša izkoriščevalsko, zato se diskriminacija ter zloraba naravnih okolij pojavi veliko prej kot razumevanje, sobivanje ali medvrstno sodelovanje, ki ga zagovarja strokovna in ozaveščena javnost. Ta že desetletja opozarja na nujnost upoštevanja ekoloških strategij pri ohranjanju mnogovrstnosti in soodvisnosti živih organizmov. Zvočna ekologija, ki preučuje odnos med zvočnostjo ljudi in našega okolja, predstavlja pomembno prerazporeditev pozornosti na zapostavljena področja interesa naše slušne zaznave. Spodbuja čuječe poslušanje okolice. Tako se prej samoumevna zvočna krajina prelevi v kompleksno, vključujočo in nenehno spreminjajočo se kompozicijo med seboj enakovrednih protagonistov.

Zvoki, ki jih proizvajajo nečloveške živali, so kompleksni. Znanstveno preučevanje največkrat nastopa z zunanje pozicije, od koder se zanima predvsem za različne vloge in pomene, ki jih zvočenje lahko ima v medsebojnem sporazumevanju živali. Pozornost umetniškega spektra se na medvrstno sporazumevanje osredotoča tako, da ne zavzema zunanje pozicije, temveč vstopi v prostor kot enakovreden člen in z vsemi prisotnimi poskuša stopiti v dialog. Človek tako postane član zbora ptic in se nanje odziva v skladu in harmoniji, ki upošteva celosten zvočni spekter. Tovrstno ustvarjanje raziskuje medvrstna zvočna umetnost, ki temelji na ideji vključujočega soustvarjanja človeka in nečloveških živali. Človeško sodelovanje zavestno izraža spoštovanje in enakopravnost, ne stopa v ospredje in daje prostor vsem vpletenim. Skozi ta proces se vzpostavi unikatno medvrstno sodelovanje, kjer se zvoki različnih življenjskih oblik prepletajo v avtentično glasbeno izkušnjo.

Kot publika se takšnemu glasbenemu raziskovanju lahko v polnosti posvetimo, šele ko razumemo, da narava ni kulisa nastopajočih glasbenic in glasbenikov, temveč se pred našimi očmi vzpostavlja simbiotično in sočutno razmerje med človekom in naravo. Ne kot enkraten pojav, ampak odraz stalne prisotnosti sobivanja. Takšno glasbeno izražanje temelji na improvizaciji. Stiki med nastopajočimi so nepredvidljivi, vmesni prostori srečevanja pa polni naključnosti. Fluidna postane tudi pozicija publike, saj s svojo prisotnostjo doživlja in soustvarja čuječe in sočutno vozlišče skupne zvočne krajine.

Na ornitološkem predavanju vas bosta ornitologa Alenka Bradač (DOPPS) v Arboretumu Volčji Potok in Aleksander Kozina (DOPPS) v Triglavskem narodnem parku popeljala v svet ptic – skozi opazovanje in poslušanje boste spoznavali njihove navade, življenjski prostor in značilnosti. V zgodnjih urah, ko narava še spi, je priložnost za opazovanje najbogatejša, zato priporočamo, da s seboj prinesete daljnogled. Predavanji bosta potekali na prostem in v gibanju, zato se oblecite primerno vremenu.

Tea Vidmar je samozaposlena v kulturi kot pedagoginja, performerka in pevka. Deluje na področju uličnega in glasbenega gledališča, glasbe in vokalnih performansov, ustvarja pa tudi glasbo za pripovedovanja, lutkovno in plesno gledališče. Veliko sodeluje z Gledališčem Ane Monro.

Jure Boršič je saksofonist in klarinetist mlajše generacije, delujoč med Ljubljano in Novo Gorico. Aktiven je predvsem v prosto-jazzovskih, eksperimentalnih in alternativnih vodah, v zadnjem času vse pogosteje tudi pri organizaciji tovrstnih dogodkov.

Brane Zorman je intermedijski umetnik, skladatelj, zvočni manipulator, producent in kurator. Zvočna dela komponira za gledališke, intermedijske in plesne predstave.

Velika sinica (Parus major) Razpoznavna pevka slovenskih gozdov, vrtov in parkov. Odlikuje jo prilagodljivost, kompleksno oglašanje in visoka stopnja kognitivne spretnosti.

Plavček (Cyanistes caeruleus) Majhna sinica s prepoznavnim modro-rumenim perjem. Znana po spretnosti pri iskanju hrane in izraziti vokalni raznolikosti.

Kos (Turdus merula) Pevski specialist z izrazito melodičnim in individualiziranim oglašanjem. Ena najpogostejših ptic kulturne krajine v Sloveniji.

Brglez (Sitta europaea) Edina evropska ptica, ki zmore plezati navzdol po deblu. Oglaša se s kovinskimi žvižgi in je pomemben glasbeni element gozdne zvočne krajine.

Črnoglavka (Sylvia atricapilla) Pevec z bogatim vokalnim repertoarjem, znan po melodičnih in improviziranih frazah. Pogosta v listnatih gozdovih in grmiščih.

Vrabec (Passer domesticus) Izrazito socialna vrsta, tesno povezana s človeškimi naselji. Komunicira s kratkimi, ritmičnimi klici v skupinskih interakcijah.

Ščinkavec (Fringilla coelebs) Teritorialen pevec z značilnim, utripajočim napevom. Pogost predstavnik gozdnih in kulturnih habitatov po vsej Sloveniji.

Projekt podpirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenija in Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo.

KOLOFON
Umetnice_ki: ptice (velike sinice [Parus major], plavčki [Cyanistes caeruleus], kosi [Turdus merula], brglezi [Sitta europaea], črnoglavke [Sylvia atricapilla], vrabci [Passer domesticus], ščinkavci [Fringilla coelebs]), Tea Vidmar (vokal), Jure Boršič (klarinet, saksofon), Brane Zorman (elektroakustika)
Ornitološki vodstvi: Alenka Bradač, Aleksander Kozina (DOPPS)
Organizacija: Irena Pivka (Cona), Urška Golob in Franciska Tan (Turizem Bled), Anja Marinšek (Arboretum Volčji Potok)
Odnosi z javnostmi, video in fotografija: Matej Tomažin (Cona), Anja Marinšek (Arboretum Volčji Potok), Franciska Tan (Turizem Bled)
Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2025
Partnerji projekta: Arboretum Volčji Potok in Turizem Bohinj