Galerija za zvok, bioakustiko in umetnost / Gallery for sound, bioacustics and art

Ida HIRŠENFELDER (beepblip): Vaje v poslušanju neslišnega

Strokovno besedilo

Zvočna adaptacija v sklopu zaključne razstave projekta Akustično skupno v Aix-en-Provence v Franciji:

Preberite celotno besedilo v angleškem jeziku

Besedilo je nastalo v okviru evropskega projekta Akustično skupno in prevprašuje naš odnos do lokacije, njene zvočnosti in osmišljanja slišanega.

Program Akustično skupno je povsem po naključju sovpadal z nepričakovano spremembo zvočne krajine in umikom antropogenega zvoka iz atmosfere. To ni bila tišina, ampak zgolj pomanjkanje hrupa. Čeprav se je dotlej zdelo skoraj nemogoče zaustaviti kapitalistično mašinerijo, so človeške množice, ropot letal in drugih strojev nepričakovano obmolknili. Kljub prvotnemu sporazumnemu skupnemu cilju se je kmalu izkazalo, da je človeštvo še bolj razdvojeno in izgubljeno kot prej. Zato je toliko bolj pomembno, da se zbiramo na določeni lokaciji in iščemo skupnost v raznolikosti zvočne zaznave skupnega okolja. Za Cono prehod iz navidezne tišine v nova družbena razmerja ni bil prelom, temveč nadaljevanje negovanja občutljivosti in zapletenosti, z globokim razmišljanjem o interdisciplinarnih pristopih k akustični ekologiji. Na slovenski zvočnoumetnostni in glasbenokompozicijski sceni je Cona edinstvena ravno zaradi poglobljenega odnosa do kraja poslušanja in načina, kako se telo pri poslušanju giblje v času in prostoru. Lokacija zvoka nas ne informira le o ekoloških razmerah na kraju, temveč mu daje politično in družbeno pripadnost. Obstaja več načinov, kako lokacija prek zvoka pripada sama sebi. V pričujočem besedilu bom obravnavala nekatere umetniške pristope do teh tematik v pogovorih z Branetom Zormanom, Ireno Pivko, Luko Prinčičem, Manjo Ristić in Petro Kapš (OR poiesis).

Ida HIRŠENFELDER (beepblip) kot avtorica deluje v polju zvočne in intermedijske umetnosti. Zanima jo zgodovina medijev, arhivi, njihovo izginevanje in medijska arheologija. Pri projektih, ki so vezani na digitalne arhive sodeluje z Muzejem za sodobno umetnost Metelkova, +MSUM. Od leta 2011 je bila članica DIY zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra. Z intermedijsko umetnico Sašo Spačal dela serijo sonoseizmičnih instalacij (Skorja, 2014, Sonoseizmična Zemlja, 2015-2017) in druge zvočne eksperimente. Skupaj sta tudi soustanoviteljici Iniciative ČIPke. Z delom Časovni zamik: Kemobrionični vrt, v soavtorstvu z Robertino Šebjanič in Alešem Hiengom – Zergonom, so se predstavili na festivalu Ars Electronica (2016) v osrednji razstave Radical Atoms in na razstavi Device_art 5.016 v Montrealu. Z zvočnimi performansi je nastopila na festivalu Topografije zvoka v Galeriji Škuc ter v okviru programa radioCona.

Produkcija zavod CONA, del projekta Acoustic Commons.

@