avtorski zvezek umetnice, ki je nastal med procesom dela na projektu Sonična ontologija malomarnosti.

Med procesom konceptualizacije Sonične ontologije malomarnosti se je umetnica Manja Ristić nahajala v prostorih, opuščenih zaradi korupcije, potrošništva in družbeno-političnih pretresov, ki sta jih za zmeraj spremenila človekovo prekomerno izčrpavanje in njegova neustavljiva želja, da gradi – od tisoč let starih kamnolomov do sodobnih megastruktur. Jedro kompozicijske strukture se tako vpenja v opuščeno post-gradbeno območje megastrukture v Stožicah, plasti mnemopoetičnih zvočnih sledi pa izvirajo iz opuščenih kamnolomov apnenca z otoka Korčula v južni Dalmaciji, pa tudi iz opuščenih rudnikov in jam z apnencem v Fruški gori v Vojvodini na severu Srbije.

Povezava na zvezek v pdf obliki.

Nakup zvezka v fizični obliki je mogoč tukaj.