AnimotMUZIK
Krater
Nedelja, 5. maj 2024
5.08 (zjutraj), ptice, Tea Vidmar, Jure Boršič, a l l j a (zvočni dogodek v živo) in
kolektiv Krater: Čajanka iz podivjane gradbene jame
Koncert bomo prenašali tudi po spletu na 11. ediciji mednarodnega projekta Soundcamp / Reveil.
Arboretum Volčji Potok, Boljkova galerija
Sobota, 11. maj 2024
19.00, Katarina Radaljac: Medvrstna zvočna komunikacija (predavanje)
19.45, ptice, Eduardo Raon, Tea Vidmar, Jure Boršič (zvočni dogodek v živo)
Dogodek je ob plačilu vstopnice v Arboretum brezplačen.
MGLC Plečnikov avditorij, park Tivoli
Nedelja, 12. maj 2024
5.08 (zjutraj), ptice, Eduardo Raon, Žiga Jenko, a l l j a (zvočni dogodek v živo) in
Ana Čavić: Nit brez konca, IV. dejanje (Zora) (performans)
Loški muzej Škofja Loka
Nedelja, 12. maj 2024
18:00, Biljana Ristić: Zgodovina grajskega vrta in uršulink (predstavitev)
18:30, Katarina Radaljac: Medvrstna zvočna komunikacija (predavanje)
19:00, ptice, Tea Vidmar, Žiga Jenko, Jure Boršič (zvočni dogodek v živo)
ptice ● Eduardo Raon (harfa) ● Tea Vidmar (vokal) ● Žiga Jenko (vokal) ● Jure Boršič (klarinet, saksofon) ● a l l j a (vokal)
Naš odnos do narave je zaznamovan z izrazito prevlado človeka ter soočanjem z neizogibnimi posledicami, ki jih tovrstno razmerje moči prinaša. Antropoceni pogled na svet se do nečloveških živali, rastlin ter celotnega okolja obnaša izkoriščevalsko, zato se diskriminacija ter zloraba naravnih okolij pojavi veliko prej kot razumevanje, sobivanje ali medvrstno sodelovanje, ki ga zagovarja strokovna in ozaveščena javnost. Ta že desetletja opozarja na nujnost upoštevanja ekoloških strategij pri ohranjanju mnogovrstnosti in soodvisnosti živih organizmov. Zvočna ekologija, ki preučuje odnos med zvočnostjo ljudi in našega okolja, predstavlja pomembno prerazporeditev pozornosti na zapostavljena področja interesa naše slušne zaznave. Spodbuja čuječe poslušanje okolice. Tako se prej samoumevna zvočna krajina prelevi v kompleksno, vključujočo in nenehno spreminjajočo se kompozicijo med seboj enakovrednih protagonistov.
Zvoki, ki jih proizvajajo nečloveške živali, so kompleksni. Znanstveno preučevanje največkrat nastopa z zunanje pozicije, od koder se zanima predvsem za različne vloge in pomene, ki jih zvočenje lahko ima v medsebojnem sporazumevanju živali. Pozornost umetniškega spektra se na medvrstno sporazumevanje osredotoča tako, da ne zavzema zunanje pozicije, temveč vstopi v prostor kot enakovreden člen in z vsemi prisotnimi poskuša stopiti v dialog. Človek tako postane član zbora ptic in se nanje odziva v skladu in harmoniji, ki upošteva celosten zvočni spekter. Tovrstno ustvarjanje raziskuje medvrstna zvočna umetnost, ki temelji na ideji vključujočega soustvarjanja človeka in nečloveških živali. Človeško sodelovanje zavestno izraža spoštovanje in enakopravnost, ne stopa v ospredje in daje prostor vsem vpletenim. Skozi ta proces se vzpostavi unikatno medvrstno sodelovanje, kjer se zvoki različnih življenjskih oblik prepletajo v avtentično glasbeno izkušnjo.
Kot publika se takšnemu glasbenemu raziskovanju lahko v polnosti posvetimo, šele ko razumemo, da narava ni kulisa nastopajočih glasbenic in glasbenikov, temveč se pred našimi očmi vzpostavlja simbiotično in sočutno razmerje med človekom in naravo. Ne kot enkraten pojav, ampak odraz stalne prisotnosti sobivanja. Takšno glasbeno izražanje temelji na improvizaciji. Stiki med nastopajočimi so nepredvidljivi, vmesni prostori srečevanja pa polni naključnosti. Fluidna postane tudi pozicija publike, saj s svojo prisotnostjo doživlja in soustvarja čuječe in sočutno vozlišče skupne zvočne krajine.
Foto: Matej Tomažin, arhiv Cona.
Eduardo Raon je portugalski klasično izobražen harfist, skladatelj in oblikovalec zvoka, ki živi v Ljubljani. Ob mednarodnem udejstvovanju deluje tudi v Sloveniji. Ustvarja sodobno in improvizirano glasbo in se pri tem igra s kalajdoskopom etno, noise, pop, retro, rock, ambient in elektronske glasbe.
Tea Vidmar je samozaposlena v kulturi kot pedagoginja, performerka in pevka. Deluje na področju uličnega in glasbenega gledališča, glasbe in vokalnih performansov, ustvarja pa tudi glasbo za pripovedovanja, lutkovno in plesno gledališče. Veliko sodeluje z Gledališčem Ane Monro.
Žiga Jenko je od malega je zaljubljen v glasbo, brez žanrskih omejitev. Samouk in raziskovalec zvočnega obrobja.
Jure Boršič je saksofonist in klarinetist mlajše generacije, delujoč med Ljubljano in Novo Gorico. Aktiven je predvsem v prosto-jazzovskih, eksperimentalnih in alternativnih vodah, v zadnjem času vse pogosteje tudi pri organizaciji tovrstnih dogodkov.
a l l j a [Alja Petric] kot pevka, pedagoginja in vsestranska raziskovalka posveča svoje življenje raziskovanju glasbene umetnosti, vodenju individualnih in skupinskih zvokovno-vokalnih delavnic ter terapevtskem delu z zvokom. Navdih za umetniško ustvarjanje išče v zvočnih krajinah narave in vsakodnevnem urbanem življenju prestolnice.
Ana Čavić je vizualna umetnica, performerka, pesnica in akademska raziskovalka »performansnega založništva«, v katerem se založništvo odvija na odru in ne na strani. Njena interdisciplinarna praksa združuje vizualne in uprizoritvene umetnosti ter deluje na različnih medijih in področjih, vključno z umetnostjo, literaturo in gledališčem.
Katarina Radaljac je magister_rica muzikologije, ki svoje raziskovanje posveča glasbi nečloveških živali in interakcijam z njimi. Pri delu povezuje različna znanstvena in umetniška področja kot so zoomuzikologija, aplikativna etnomuzikologija, medvrstna umetnost, človeško-živalske študije, etika živali in druga.
Projekt podpirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenija in Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo.
KOLOFON
Umetnice_ki: ptice (velike sinice, plavčki, kosi, brglezi, šmarnici, črnoglavke, vrabci, ščinkavci), Eduardo Raon (harfa), Tea Vidmar (vokal), Žiga Jenko (vokal), Jure Boršič (klarinet, saksofon), a l l j a [Alja Petric] (vokal)
Izbor umetnic_kov: Brane Zorman
Partnerji projekta: MGLC, Krater, Loški muzej Škofja Loka in Arboretum Volčji Potok
Organizacija: Irena Pivka, Urška Savič
Odnosi z javnostmi, video in fotografija: Matej Tomažin
Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, 2024
Zahvala Gledališču Ane Monro za ponujen prostor za vaje za pripravo projekta.
