Galerija za zvok, bioakustiko in umetnost / Gallery for sound, bioacustics and art

drobljenjeLEDU

Amper-o-mat, beepblip, OR poiesis, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljič Podešva, Brane Zorman: drobljenjeLEDU
Osemkanalno verzijo sta pripravljata Boštjan Perovšek in Brane Zorman
26. 1.– 3. 3. 2019

dogodki zvočne razstave DrobljenjeLEDU

Četrtek, 17. 1. 2019 ob 22.20
ARS – 3. program Radia Slovenije in ORF Kunstradio
Amper-o-mat, beepblip, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljič Podešva, OR poiesis in Brane Zorman: Drobljenje ledu
zvočni dogodek v živo   >>> povezava na preddogodek

Sobota, 26. 1. 2019 ob 12.00
Steklenik v Rastlinjak Tivoli
Amper-o-mat, beepblip, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljič Podešva, OR poiesis in Brane Zorman: DrobljenjeLEDU
Otvoritev zvočne razstave, uvodnik Martin Marušič

Simon Macuh: Lomljenje ledu, Delavnica za otroke (7+) >>>povezava

Torek, 29. 1. 2019 ob 19.00
Steklenik v Rastlinjaku Tivoli
Amper-o-mat, OR poiesis, Bojana Šaljič Podešva: Drobljenje LEDU
Zvočni dogodek v živo  >>> povezava

Sreda, 13. 2. 2019 ob 19.00
Kino Šiška, dvorana Komuna
Donna Haraway: Story telling for earthy survival
dokumentarni film, izobraževalna projekcija
+ uvodno predavanje Katje Čičigoj

Delovanje radioCone je v zadnjih letih začrtalo partnersko sodelovanje z Botaničnim vrtom. Tako je prav, da z novo desetletko radioCona (od leta 2008 intervenira na frekvenci 88.8 MHz) vstopa v program Steklenik. Da bi izostrili posluh in poiskali mesto v kontekstu narave in umetnosti, načrtno združujemo ti okolji. V toplih pogojih rastlinjaka Tivoli se potopimo v oddaljeno poslušanje samotne zimske krajine in kristalnih vodnih struktur. Tako prenašamo izkušnje transponirane realnosti hibridnih pogojev od blizu in daleč.
DrobljenjeLEDU poteka v kontekstu radioCone, ki je nastala kot projektna občasna radijska postaja za sodobno umetnost. S projektom je Cona opozarjala, da je tudi radijska frekvenca javni prostor, in kot tak možen razstavni prostor. Že nekaj let se je vsakoletna FM razstava umeščala v zimski čas in poslušalcem zvočno in radijsko umetnost od bolj klasičnih prostorov uprizarjanja, prinašala tudi na dom. Tokrat ne pripravljamo FM razstavo, temveč bodo obiskovalci lahko skupinskemu zvočnemu delu DrobljenjeLEDU prisluhnili v Stekleniku.

Zvočni umetniki razpirajo svoje posnetke ledenih zimskih krajin in njihovih postopnih ali nenadnih sprememb. Na podlagi dogovorjene zvočne strukture, bodo med seboj sicer izjemno raznoliki zvočni umetniki – razlikujejo se tako v pristopu do ustvarjanja kot tudi v načinih zbiranja in izbiranja zvokov iz narave – izvedli skupinski dogodek v živo. Nastala bo edinstvena kompozicija bližne in oddaljene zimske krajine. Četudi ta prvenstveno evocira tišino in tako ustvarja pogoje za občutljivost senzorike, pa je tudi ta prepolna raznovrstnih zvočnih ambientov. Zvoki, ki režejo tišino. Še posebej takrat, ko se zaradi naravnih procesov (nenadnih temperaturnih sprememb) zgostijo – pokanje ledu. Hkrati so prav ti zvoki tudi tisti, ki razpirajo številna vprašanja o atmosferi, podnebnih spremembah, ekologiji in zvočni ekologiji in poslušalca senzibilizirajo preko zvočnega medija. Ta spekter akustike zimske zvočne krajine pod drobnogled postavijo zvočni umetniki kompozicije DrobljenjeLEDU.

Uvodnik na otvoritvi Martin Marušič:

Nekatere lastnosti vode lahko razložimo z njeno geometrijo. Tetraedrična arhitektura molekule vode dovoljuje zanimive medmolekularne interakcije. Najbolj poznana taka inerakcija je vodikova vez. Različne prostorske oblike h-vezi vplivajo na medmolekularno arhitekturo vode, in ureja tudi skoraj vse biološke procese.

H-vez pogojuje kaj se bo dogajalo z vodo pri različnih pogojih. Temperatura in tlak oblikujeta okolje v katerem bo voda vrela, izparela ali kristalizirala.
Žled je dober primer kadar vremenske razmere oblikujejo specifično okolje kjer voda v izredno hitrem času kristalizira. Na našem planetu obstaja samo ena od možnih oblik ledu a poznamo jih vsaj 17. Nekatere obstajajo v vesolju, ene so zgolj teoretične ampak pri vseh je prisotna h-vez.

 

O ustvarjalcih:

Petra Kapš, nastopa pod umetniškim imenom OR poiesis, je magistra filozofije, umetnica, piska, kuratorka, deluje kot samostojna avtorica. Svoje delo tke vmes med umetnostjo zvoka, radia, časprostor poezijo, performansom, kritiško in esejistično refleksijo umetnosti, snovanjem ter organizacijo razstav in festivalov.

Bojana Šaljič Podešva, skladateljica in glasbenica, ki se osredotoča na elektroakustično glasbo in komponira večkanalne skladbe ter skladbe, ki vključujejo obdelavo zvoka živih instrumentov v realnem času. Poleg samostojnih glasbenih del, pisanih za koncertne situacije, ustvarja še glasbo za dramsko in lutkovno gledališče, za plesne predstave, film ter druge avdio-vizualne projekte.

Ida Hiršenfelder [beepblip] kuratorka in avtorica deluje tudi v polju zvočne in intermedijske umetnosti. Zanima jo zgodovina medijev, arhivi, njihovo izginevanje in medijska arheologija. Je članica DIY zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra in soustanoviteljica Iniciative ČIPke.

Borut Peternel, ki nastopa pod imenom Amper-O-Mat, je skladatelj, glasbenik, umetnik in producent, ki pri svojem ustvarjanju uporablja predvsem predhodnika sintetizatorja – oscilator.

Boštjan Perovšek, glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvoka, sklada eksperimentalno elektroakustično glasbo. Njegova posebnost je ustvarjanje bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, posebej žuželk. Igra tudi s skupino SAETA, ustvarja tudi glasbo za film, gledališče, performanse in multimedijske instalacije ter zvočne prostore za muzeje in galerije.

Brane Zorman je skladatelj, intermedijski, zvočni in radijski umetnik, zvočni manipulator ter producent, komponira za glasbene, gledališke, plesne, intermedijske dogodke in predstave. Raziskuje možnosti obdelave, prezence, percepcije, umestitve in reinterpretacije zvoka in z uporabo starih in novih tehnologij preči polja glasbenega, večmedijskega in vizualnega prostora.

 

 

@