Galerija za zvok, bioakustiko in umetnost / Gallery for sound, bioacustics and art

Bojana Šaljić Podešva: vIDEN

8-kanalna zvočna instalacija
29. 6.–13. 9. 2019
Steklenik v Rastlinjaku Tivoli

sobota, 29. junij 2019, ob 12.00 uri (opoldne)
otvoritev, vodstvo po razstavi:

povezana dogodka:
Peter Kus: Zvoki morja in vetra (delavnica 7+) sobota, 29. junij 2019, ob 12.00 uri
IDEN, elektroakustična radijska opera: torek, 2. julij 2019, ob 4.36 uri (zjutraj)

foto NASA

foto NASA

Zvočno krajino 100 kilometrov dolge in do 4 kilometre široke Kuronske sipine bi najlažje opisali kot vseprežemajoče šume morja in vetra, ki se zajedajo v preostale zvočne plasti. Mešajo se s šumom človeka, ki je prav tako vseprisoten, v naselbinah kormoranov, v mikrosvetu zaščitenih žuželk in peščenih zrn, ki tu smejo in morajo biti, na naslednjem griču pa nikakor ne. Na človekove specifične poglede in hotenja pri gospodarjenju s sipino pa lahko vedno pogledamo tudi z druge strani, kot vpliv rastlinskega na človeka.

V 8-kanalno postavitev v Stekleniku skušam zajeti odtis tega vpliva, ki ga gojim v sebi z vprašanji – kaj slišim oz. česa ne?

Skladba je nastala kot odvod v procesu nastajanja elektroakustične radijske opere IDEN v soavtorstvu s Saško Rakef in Tino Kozin. Inspiracija za projekt je raziskava intermedijske umetnice dr. Špele Petrič.

V krajšem strokovnem predavanju bo Špela Petrič ob otvoritvi povzela lanskoletno izkušnjo tromesečne rezidence v Umetniški koloniji Nida (v Litvi), tekom katere je iskala v rastlinstvo vpisane pripovedi in sledi tisočletne dinamike med ljudmi in njihovim okoljem na geološko nestabilni a strateško pomembni Kuronski sipini. Z gledišča rastinskega se (morda) človeška drama odvija kot še eno pogajanje za življenje med stoterimi bitji v mreži žuželk, mahov, glivic, vetra, peska in losov. Kako se uglasiti na vegetalno? Do kod nas lahko vodita rastlinska znanost in vrtnarstvo? In kako naprej, do skrajne meje naših zaznav?

Nastanek dela sta podprla Ministrstvo za kulturo in Tretji program Radia Slovenija – program Ars.

Bojana Šaljić Podešva se kot skladateljica v svojem delu največ posveča raziskovanju zvoka kot entite, ki vpliva na poslušalca fizično in vsebinsko; tako se njena glasba razpenja med popolno abstrakcijo in kompleksnimi semantičnimi govoricami. Prejela je več nagrad za koncertna dela, scensko in filmsko glasbo.

@